Vprašanje “Kdo sem jaz”?

V naravi ni nič ločeno od preostale narave in tudi nobeno živo bitje nima tega občutka ločenosti. Reka se izliva v morje, ptice gnezdijo na drevesu, lev je antilopo in njeno telo tako postaja njegovo telo - zrak, ki ga dihata, ko oba tečeta po planoti, je isti zrak. Ko tudi lev umre, postane hrana za mikroorganizme in se povrne v zemljo, ki jo nato asimilirajo rastline….krog se nadaljuje…

Človeško bitje je edinstveno po tem, da se v njem pojavi občutek “jaz”, občutek ločenosti od preostalega sveta. Morda nam je to prineslo evolucijsko prednost, da smo se lahko bolj učinkoviti branili pred škodljivimi dejavniki narave in družbe. Vendar je občutek ločenosti s seboj prinesel bolečino, ki je razvidna iz literature in preostale umetnosti, ki je nastala v zadnjih tisočletjih….

Kaj pa je pravzaprav ta “Jaz”. V bistvu je Jaz samo misel, tako kot vsaka druga misel. In ljudje imamo srečo, da smo se naučili ignorirati določene misli, ki se nam tokom dneva pojavijo, ker lahko se vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi udejanjili prav vse, kar se nam tokom dneva pojavi v mislih….kako bi potem izgledala naša življenja. Torej je očitno, da smo sposobni postaviti svoje misli pod vprašaj. Zato lahko postavimo pod vprašaj tudi kraljico vseh misli, to je misel “Jaz”. Ali je resnična? Ali v tem telesu dejansko prebiva neki “Jaz”. Kaj bi se zgodilo, če bi se od te misli poslovili…kako bi potem izgledalo naše življenje…..od kod prihaja ta misel?……Ali je moj “Jaz” drugačen kot tvoj “Jaz”?…..ali morda vsi ljudje na tem svetu mislijo na isto stvar, ko rečejo “Jaz”?….ali pa temu ni tako…..to so vprašanja, ki jih lahko raziščemo….

“Jaz” je misel, ki je podkrepljena tudi z energetskim občutkom ločenosti. Ta občutek lahko prav tako raziščemo, ko zapremo oči in raziskujemo, kje se naše telo konča in kje se pričenja prostor, ki ga obdaja….kako jasna je ta meja….

Kaj se zgodi, ko opustimo vse misli in prepričanja? Kdo bi mi bili, brez naših prepričanj?